"Kako visoke bodo obrestne mere, bo odvisno od podatkov," je dejala Lagarde."Preučili bomo vse podatke, vključno z inflacijo, stroški dela in pričakovanji, na katere se bomo zanašali pri določanju poti denarne politike centralne banke."
Gospa Lagarde je poudarila, da je vrnitev inflacije nazaj na cilj najboljša stvar, ki jo lahko naredimo za gospodarstvo, dobra novica pa je, da skupna inflacija v evropskih državah upada, in ne pričakuje, da bo katera od držav evrskega območja leta 2023 padla v recesijo.
In množica nedavnih podatkov je pokazala, da gre gospodarstvu območja evra bolje od pričakovanj.Gospodarstvo evroobmočja je v zadnjem četrtletju lani zabeležilo pozitivno medčetrtletno rast, kar je zmanjšalo strah pred recesijo v regiji.
Kar zadeva inflacijo, je inflacija v evrskem območju januarja padla na 8,5 % z 9,2 % decembra.Medtem ko raziskava kaže, da se bo inflacija še naprej zniževala, se pričakuje, da bo dosegla cilj 2 odstotka ECB vsaj do leta 2025.
Za zdaj večina uradnikov ECB ostaja nesramna.Članica izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel je prejšnji teden dejala, da je do premagovanja inflacije še dolga pot in da bo potrebno več, da jo ponovno obvladamo.
Vodja nemške centralne banke Joachim Nagel je posvaril pred podcenjevanjem inflacijskega izziva območja evra in dejal, da so potrebni močnejši dvigi obrestnih mer.»Če bomo prezgodaj popustili, obstaja veliko tveganje, da bo inflacija vztrajala.Po mojem mnenju so potrebni občutnejši dvigi obrestnih mer."
Vodja Sveta ECB Olli Rehn je dejal, da osnovni cenovni pritiski začenjajo kazati znake stabilizacije, vendar je prepričan, da je trenutna inflacija še vedno previsoka in da so potrebni nadaljnji dvigi obrestnih mer, da se zagotovi vrnitev k ciljni 2-odstotni inflaciji banke.
V začetku tega meseca je ECB po pričakovanjih zvišala obrestne mere za 50 bazičnih točk in dala jasno vedeti, da bo naslednji mesec zvišala obrestne mere še za 50 bazičnih točk, s čimer je ponovno potrdila svojo zavezanost boju proti visoki inflaciji.