Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torek objavil svoje najnovejše napovedi svetovnega gospodarstva, v katerih napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo v letu 2022 zraslo za 3,6 %, kar je 0,8 % manj od januarske napovedi.
IMF meni, da so konflikt in sankcije Zahoda proti Rusiji povzročile humanitarno katastrofo, zvišale svetovne cene surovin, motile trge dela in mednarodno trgovino ter destabilizirale svetovne finančne trge.Kot odziv na visoko inflacijo je več gospodarstev po svetu zvišalo obrestne mere, kar je povzročilo zmanjšanje nagnjenosti k tveganju med vlagatelji in zaostrovanje globalnih finančnih pogojev.Poleg tega bi lahko pomanjkanje cepiva proti COVID-19 v državah z nizkimi dohodki povzročilo nove izbruhe.
Posledično je IMF znižal svojo letošnjo napoved svetovne gospodarske rasti in leta 2023 napovedal 3,6-odstotno svetovno rast, kar je 0,2-odstotne točke manj od prejšnje napovedi.
Natančneje, letos naj bi razvita gospodarstva zrasla za 3,3 %, kar je 0,6 % manj od prejšnje napovedi.Prihodnje leto bo zrasel za 2,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj od prejšnje napovedi.Gospodarstva v razvoju in gospodarstva v razvoju naj bi letos zrasla za 3,8 odstotka, kar je 1 odstotno točko manj od prejšnje napovedi;Prihodnje leto bo zrasel za 4,4 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj od prejšnje napovedi.
IMF je opozoril, da so napovedi svetovne rasti veliko bolj negotove kot v preteklosti, saj je konflikt med Rusijo in Ukrajino močno prizadel svetovno gospodarstvo.Če zahodne sankcije proti Rusiji ne bodo odpravljene in se bo po koncu konflikta nadaljevalo širše zatiranje ruskega izvoza energije, bi se svetovna rast lahko še upočasnila, inflacija pa bi lahko bila višja od pričakovane.
Gospodarski svetovalec IMF in direktor raziskav Pierre-Olivier Gulanza je istega dne v objavi na blogu dejal, da je svetovna gospodarska rast zelo negotova.V tem težkem položaju bodo imele pomembno vlogo politike na nacionalni ravni in večstransko sodelovanje.Centralne banke morajo odločno prilagoditi politiko, da zagotovijo, da inflacijska pričakovanja ostanejo srednje- do dolgoročno stabilna, ter zagotoviti jasno komunikacijo in prihodnje smernice glede obetov denarne politike, da čim bolj zmanjšajo moteča tveganja prilagoditev politike.